Varoš je tipično predmestje vseh mediteranskih srednjeveških mest. Po pravilih se nahajajo na mestih v neposredni bližini mestnih utrdb, pogosto pa ob glavnem vhodu v mesto, kakor je to v Rabu. V predmestjih so se nahajali objekti, ki so bili za življenje sicer zelo pomembni, niso pa bili primerni,da bi se nahajali v samem centru mesta. Tu so nastajale naselbine za ljudske služitelje raznih dejavnosti in se ustvarjale slikovite aglomeracije, ki so bile oblikovno bližje ruralnim kot pa urbanim ambientom. Na tej, zahodni strani mesta, so bili mestno obzidje in trdnjave najmočnejše, tako da sta glavna vhodna vrata varovala dva kvadratna stolpa, zgornja vrata pa so se nahajala na vrhu med Stolpom smelih in Stolpom sv. Kristofora. Ta so še vedno ohranjena, notranja srednjeveška in zunanja s konca XV. st., kot pokazatelj obnove, dograditve in okrepitve navedenega bastiona.

V južnem delu Varoša, so se pod samim mestnim obzidjem nahajali trije vodnjaki iz XV stoletja. Ob samem morju in prostoru za dvigovanje plovil, se je nahajal gradbeni sklop, kraj za gradnjo in popravilo različnih plovil. Tu se je zagotovo nahajala tudi klavnica, kot v vsakem drugem obalnem mestu, po sliki iz XVII. st., pa je bilo tu verjetno tudi mestno pokopališče. V širšem delu Varoša je bil tudi sedež redovniške skupnosti, katera je skrbela za nemočne in bolne. V začetku pojavljanja turizma, so vse navedene zgradbe porušili, graditi pa so začeli hotele in ostale zgradbe primerne novim aktivnostim. Od takrat so potem vse do današnjega dne načrtovali in sadili rastlinstvo novega, pomembnega mestnega parka, za katerega je zaslužen višji gozdar Pravdoje Belija.

Vse do nedavnega, so se tu nahajale prava primorska otoška tržnica in ribarnica, ki so bile potem brez pravega razloga preseljene v novo, navidezno mesto. Zadnja ureditev trga s fontano je redizajniran poizkus sodobnega urbanizma izven ambientnega konteksta mesta in njegovega zgodovinskega predmestja.