Trg svobode, popularna Pjaceta (piazzetta), je z veličastno črniko v središču, ki je bila posajena v znak osvoboditve od italijanske okupacije po Prvi svetovni vojni leta 1921, posebno priljubljen pri rabskem prebivalstvu. Od vedno je bil središče zgornjega dela mesta, duhovnega, blagega, mirnega in melanholičnega okolja. Še iz časov antike se nahaja na križišču glavne ulice, poprečne (cardo maximus) in Gornje ulice. V srednjem veku se je imenoval Katurbo ali pa Platea sv. Tome, po zgodnjekrščanski cerkvi, ki ga je zapirala z zahoda, na njenem mestu pa je bila v XVI st. zgrajena samostanska cerkev sv. Justine. Na vzhodni strani se nahaja ena od številnih palač družine Dominis z grbom na vhodnem renesančnem portalu, na severni strani pa se na začetku Gornje ulice nahaja, čeprav prezidana, palača zgodnjerenesančnih oblik Galzigna. Nekje v njeni okolici se je nahajal tudi največji mestni stolp, Stolp sv. Stjepana, omenjen v opisih čudežne obrambe mesta na priprošnjo sv. Kristofora v XI. stoletju.
Rabski prebivalci so na podlagi uspešne obrti in dobrega trgovanja, leta 1574 dobili dovoljenje, da tu za benediktinske pripadnike, zaradi uspešno dobljene bitke proti turški floti pri Lepantu, zgradijo samostan s cerkvijo (cerkev sv. Justine). Pomembne osebnosti iz Sv. Alianse prikazuje slika nad oltarno menzo na glavnem, veličastnem lesenem oltarju, katero je na začetku XVII. st. naslikal nizozemski slikar Baldassare d` Anna, umetnik, ki je ustvarjal v Valenciji in Dalmaciji. Cerkev je enostavna enoladijska zgradba, s pravokotnim, za eno stopnico dvignjenim svetiščem. Pevski kor na zahodni strani, ki je brez pročelja, ker se je cerkev naslanjala na samostansko zgradbo, nosijo stebri s protoromanskimi kapitli iz XI. st., ki so pravzaprav ostanki predhodne cerkve (cerkev sv. Toma). Na južnem zidu se nahaja oltar z dragoceno poznorenesančno sliko s konca XVI. ali začetka XVII. st. v tehniki olje na platnu, ki prikazuje smrt sv. Jožefa. Omembe vredne so tudi nagrobne plošče v cerkvi z grobovi in simboličnim prikazovanjem rokodelstva. Zvonik je enostavnih baročnih oblik in z lokasto kupolo, zgrajen leta 1672. Z odstranitvijo samostana v začetku XIX. st., je bila na njegovem mestu v psevdo stilskih in neprimernih oblikah zgrajena Vila Antonieta. |