Na najvišji in najbolj izstopajoči točki mesta, je proti obali še vedno ohranjen dober del mestnih utrdb, med katerimi izstopa mogočen stolp svetega Kristofora, med ljudmi poznan kot Tarjun (benečansko torrione ali veliki stolp). Je nepravilnega tlorisa srednjeveške zasnove, z naprej pomaknjenim delom, dvignjenim v obnovi po mestnem uporu in bojih v času benečanskega zasedanja v dvajsetih letih XV. stoletja.
Vrh stolpa je sedaj panoramska razgledna točka s prekrasnim pogledom na mesto, otok in morje. Od stolpa proti vzhodu se razteza mestni zid, do danes pa je ohranjen njegov velik del, vse do ostankov samostana sv. Ivana in proti severu do Stolpa smelih ali Gagliarde. Vrata v zidu pod stolpom so narejena v novejšem času, po zgraditvi mestnega parka. Tu je bila že v srednjem veku (v dokumentih se omenja XIV. st.), zgrajena cerkvica sv. Kristofora, zaščitnika mesta, po katerem je stolp tudi dobil ime. To je enostavna enoladijska zgradba pravokotne osnove brez apside. Portal, ovalno okno na pročelju, v vzhodnem in severnem zidu datirajo približno v XV. stoletje. V njej se je že v srednjem veku sestajala mogočna Bratovščina svetega Kristofora. V začetku XIX. st. je cerkvica izgubila posvečenje in bila zapuščena, njen inventar pa je bil preseljen v ostale cerkve. Tako se na primer v katedrali hrani prikaz svetnikovega lika izrezbarjen v visokem reliefu, delo rezbarja Petra de Riboldisa, iz prve polovice XV. stoletja.
Nedavno je bila obnovljena, v njej pa se nahaja mestni lapidarij z deli svetovnih sakralnih, kiparsko-arhitektonskih okrasov od antike do baroka. |
Become a fan on Facebook
