Srednja ulica je, z merkantilnimi in ostalimi javnimi vsebinami, verjetno še od antičnega obdobja (decumanus maximus), predstavljala osrednjo, dinamično os mesta. Spodnja ulica se je raztezala neposredno ob emporijumu in bila povsem zapolnjena z luki prilagojenim vsebinam, katere so v srednjem veku začeli zamenjevati zgradbe in stanovanjski objekti. Med njimi je najpomembnejša palača Nimira na zahodni strani, z ohranjenim skladnim atrijem in monumentalnim poznogotskim portalom. V njeni neposredni bližini, na vogalu Srednje ulice in ene od manjših ulic, se nahaja cerkvica sv. Anta Padovanskega, zgrajena pa je bila v sedmem desetletju XVII. st., po zaobljubi donatorja F. Brazze. Na lesenem oltarju, se iznad antependija v večbarvni marmorni intarziji s prikazom Device Marije in otroka v sredini, nahaja lepa slika Device Marije s sv. Franom, sv. Antonom Padovanskim in portretom navedenega donatorja. Vzdolž Srednje ulice dominirajo plemiške palače, zgrajene v drugi polovici XV. st., pogosto zgrajene na način, da so se nadgrajevale starejše zgradbe in sklopi. Omembe vredne palače so Marinelis, Spalatin in Benedeti, ki so s svojo višino slikovito presegale ulice in se naslanjale na polkrožne loke. Posebno vrednost ima tudi najbolj ohranjena velika palača družine Dominis, ki se nahaja na začetku mesta. Je ena od največjih gotsko-renesančnih zgradb v tedanji Dalmaciji, z zanimivim notranjim dvoriščem in gotsko-renesančnimi okrasi portala in oken. To je tudi rojstna hiša velikega Markantuna, senjskega škofa, splitskega nadškofa, fizika, pisca in cerkvenega reformatorja druge polovice XVI. in začetka XVII. stoletja. Na vzhodni strani se nahaja majhen trg z mestno ložo in stolpom mestne ure.