Eporij ali luka je bila sestavni del rimskega mesta, ki se je nahajala v mirnem naravnem zalivu in bila ena izmed pomembnih dejavnikov za razvoj mesta na tem območju. Tipične vsebine, s katerimi je bila kot vsaka druga luka v antičnih mestih opremljena, lahko samo predpostavljamo. V srednjem veku, se je na tem mestu, še posebno na vzhodnem, izbočenem delu, nahajalo mestno obrambno obzidje, z ravnimi potezami koničastih zidov, z močnimi stolpi in bastioni. Neposreden vstop v luko je zapiral stolp pod katerim se je nahajal pristan za jadrnice, v XV. st. pa je bil ograjen s polkrožnim bastionom Revelinom. Na vrhu polotoka se je nahajal Bastion sv. Anta.

Z notranje strani obzidja so bile zgrajene zgradbe, ki so služile za oskrbovanje luke in luških dejavnosti. V obzidju in stolpih so se iz obrambnih razlogov odpirala v glavnem majhna vrata (7 ali 8), vodila pa so na platforme pristanišča za jadrnice in manjše ladje.