Mestna loža, kakršno vidimo danes, je bila zgrajena leta 1509 na malem trgu, ki se je odpiral proti sečišču Srednje in glavne poprečne ulice. Nastal je na isti način, kot je na vrhu Glavne ulice nastal Trg svobode, tj. Pjaceta, nasledil je tudi vsebinsko in antično-rimsko osnovo. Do tedaj se je trg imenoval Platea Gospi in bil ob cerkvi sv. Nikole prostor javnih druženj meščanov, kar se je ohranilo do nedavnega, pod preddvorjem mestne lože. Cerkvica sv. Nikole, izvirno cerkev sv. Duha, je bila zgrajena še v srednjem veku v poznoromanskih oblikah, kar potrjuje tudi nedavno odkrita, polkrožna naknadno porušena apsida. Ime je spremenila naknadno, ko je postala sedež Bratovščine rabskih mornarjev. Ob njej se je nahajal tudi mestni fontik, tedanja nenavadna društvena institucija.

Nasproti lože, na severni strani malega trga, se nahaja stolp mestne ure, ki je sedanjo obliko dobil po obnovi v XVIII. stoletju. Zgrajen je bil že v srednjem veku, na kar nakazujejo zazidana dvojna okna pod zatrepom z zelo starim zvonom, katerega je leta 1351 vlil mojster Nikola. Pritličje lože je odprto z obočnim prehodom proti trgu Kneževega dvora. Na mestu karakteristične srednjeveške hiše, na vzhodni strani trga, je bila v tridesetih letih zgrajena družinska vila z neustreznimi materiali in oblikami, kar je dodobra porušilo obliko in skladnost Kneževega dvora.

Pročelje ulice z zahodne strani lože oblikujejo zgradbe palače Cemotta, čigar osnovni korpus je bil pregrajen in porušen, tako kot slikovito dvorišče s stebriščem. V sredini XV. st. jo je gradil zadarski graditelj Juraj Dimitrov, obočni poznogotski portal z družinskim grbom v luneti, pa je leta 1456 izklesal kipar Andrija Aleši.