Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja je bila katedrala vse do leta 1828, nakar ji je rabska škofija odvzela status. Nedavno najdeni deli arhitektonskega okrasa, ostanki krstilnice v neposredni bližini in talni mozaiki pod svetiščem, kažejo na zgodnjekrščanski čas nastanka, v času od IV. do V. stoletja. Zgodnjekrščanske posebnosti so ohranjene tudi v sami triladijski baziliki, kot npr. poligonalni zunanji obod apside in par kapitljev v kolonadi. V IX. st. je bila preurejena in prezidana ter okrašena z novo liturgijsko opremo, od katere se je ohranil dragocen ciborij nad glavnim oltarjem. Tri njegove stranice so okrašene s tipičnim pletenim okrasom z zoomorfnimi in florealnimi ikonografskimi motivi. V XI. st. je sledila nova prezidava cerkve v t.i. protoromanskem stilu, pri čemer sta bili dograjeni dve bočni apsidi in izklesani novi kapitlji s stiliziranim akantovim listjem. Temu času pripada tudi marmorna ikona s prikazom Kristusa Kralja.
Pročelje cerkve, zgrajeno v sredini XII. st. v obliki zrele romanike s toskanskimi vplivi, ki so evidentni v arhitekturnem in kromatskem oblikovanju efektnih izmenjav med vrstami rožnate breče in belega apnenca, je posvetil papež Aleksander III. Na mestu izvirnega romanskega portala, je bil leta 1490 postavljen današnji portal. Kamnita skulptura Matere Božje z mrtvim Kristusom, delo Petra Trogirana, je bila v luneto postavljena leta 1514. V XV. st. so se s severne strani dogradile kapele družin Zudonigo in Scatta. Obenem je bila adaptirana tudi krstilnica, za katero je studenec izklesal Petar Trogiranin, istočasno pa je preuredil tudi že omenjen ciborij. Leseno sedišče na koru, na povišanem prezbiteriju, je v oblikah benečanske cvetne gotike, verjetno leta 1445, izdelal rezbar Matija Moronzon s sodelavci.
V drugi polovici XVI. st. je bila južna apsida pregrajena v pravokotno kapelo sv. Križa. Vanjo so postavili oltar z monumentalnim lesenim in obarvanim razpelom, pravo mojstrovino poznorenesančne umetnosti.
V drugi polovici XVIII st. je bila na mestu zahodne kapele, v poznobaročni obliki zgrajena kapela z marmornatim oltarjem tabernaklja.
V cerkvi se hranijo slike in skulpture iz različnih zgodovinskih obdobij, kot npr. Mati Božja z otrokom iz XIV. st., visok lesen in obarvan relief sv. Kristofora, ekspresivna Pieta idr. V zakladnici so ohranjeni dragoceni liturgični predmeti in relikviariji, pri čemer je potrebno posebej omeniti emajlirane bakrene ploščice in relikviarij za glavo sv. Kristofora iz XII. stoletja. Zvonik katedrale je najlepša zgradba take vrste na naši obali. Z zrelo romansko stilsko odliko v skulpturi in arhitekturi, s seganjem preko kvadrov, ki so ločeni z bogato okrašenimi venci, od dna proti vrhu ločenimi monoforami, biforami, triforami in na koncu kvadriforami, ustvarja močan vtis skladnosti. Po tem, ko je izvirno romansko kvadratno osnovo poškodoval udar strele, je bila na njenem mestu v XV. st. zgrajena šesterokotna vitka piramida.