Na dnu najslikovitejšega rabskega zaliva Sv. Eufemije, se nahaja istoimenski frančiškanski samostan. Ime zaliva in cerkve izvira iz zgodnjekrščanske zasnove cerkvice sv. Eufemije, ki se prvič omenja že v XIII. st., zgrajena pa je bila v čast kalcedonske mučenice iz III. stoletja.
Samostan je tipičen gradbeni sklop frančiškanskih redovnikov, prelepo umeščen v naravno okolico, ki jo dopolnjuje s svojo gradbeno izvrstnostjo.
Kultna osnova vsakega samostana, pa tako tudi našega, je njegova cerkev. Kot že omenjeno, je bila tu na začetku cerkev sv. Eufemije. Bila je enostavna, enoladijska zgradba, ki je bila večkrat prezidana in preurejena, je pa vsekakor bila zgrajena prej kot v XIII. st., ko je bila prvič omenjena.
V znak posebnega spoštovanja sv. Bernardina Sijenskega, ki je bil v tem času proglašen za svetnika, se je kot sestavni del samostanskega sklopa, gradila nova cerkev.
Cerkev je enoladijska redovniška zgradba. Na glavnem oltarju v cerkvenem svetišču se nahaja naslikan poliptih, v lesenem, izrezbarjenem in pozlačenem poznogotskem okvirju. Poliptih sta leta 1458 naslikala brata Vivarini, najpomembnejša člana tedanje benečanske slikarske delavnice. Ob južni strani svetišča se danes nahaja kapela sv. Križa. V njej se v lesenem oltarju na vzhodnem zidu nahaja zares impresivno leseno razpelo. Leta 1669 je bil postavljen novi stropni tabulat, s 27-imi naslikanimi prizori iz življenja sv. Frančiška in ostalih frančiškanskih svetnikov.

V sredini samostanskega zaprtega dvorišča stoji impozantna kamena krona velikega vodnjaka. Poleg že omenjenega napisa in nagrobne plošče, ki govorita o nastanku samostana, se nahaja še ena nagrobna plošča iz rimske dobe. Gre za sarkofag Magdalene Budrišić, ustanoviteljice samostana rabskih frančiškank, ki je leta 1532 tam tudi umrla. Samostanska knjižnica poseduje preko 7000 knjig, ki izvirajo iz časov od 15.st. do danes, njihovo število pa se stalno povečuje. Posebej je potrebno omeniti delo v šestih debelih zvezkih fra Odorika Badurine (1896-1969), z imenom »Velika kamporska kronika«, ki so napisani ročno. V samostanskem muzeju se nahajajo zelo dragocene slike, rokopisi, inkunabule, pergamenti o nastanku samostana, izkopanine iz različnih časovnih obdobij ter dragocena zbirka starega denarja.
Leta 1989 je bila v obnovljeni starejši cerkvi sv. Eufemije postavljena stalna razstava fra Ambroza Testena (1897-1984), umetnika samouka, ki je v času njegovega bivanja v tem samostanu redno slikal.