Rab je ob Mljetu najbolj zelen otok na Jadranu. Gozdovi v skupni velikosti cca. 4000 ha ustvarjajo prepoznaven rabski simbol mediteransko – litoralne vegetacije. Gozdovi so prepoznaven rabski simbol vegetacije mediteransko - litoralne regije zimzelenega mediteranskega vegetacijskega prostora Kalifront (Copo fronte ali zelena glava), Fruge, Sorinj in Loparski gušć. Ta vegetacija se razteza na ozemlju velikem ca. 4000 ha. Najbolj prepoznavno gozdno drevo na rabskem prostoru je hrast. Na Mediteranu je le malo hrastovih dreves, ki tako impresionirajo s svojo debelino, višino in starostjo, kot drevesa ohranjena v gozdu Dundo. Med ostalimi drevesi najdemo tudi divjo oljko, črni jesen, puhasti hrast, skorš, širokolistno zeleniko, jagodnico, visoko reso,  brin ter mnoga druga, katera ustvarjajo nepozabno sliko mnogih barv, cvetov in plodov, ki kar vabijo s svojimi intenzivnimi vonjavami. Najdemo lahko tudi ovijalke in mediteransko zdravilno rastlinje – žajbelj, laški smilj, baziliko, rožmarin, lovor ipd.

K lepoti in pomembnosti rabskih gozdov, pripomorejo tudi živalske vrste. Največji gozdni kompleks, je obenem tudi državno lovišče malega azijskega jelena – aksisa in muflona, na otoku sv. Grgur, pa je značilen jelen lopatar. Lovišče upravlja Fakulteta za gozdarstvo Vseučilišča v Zagrebu, kateri poleg gospodarjenja, območje uporablja tudi v znanstvene namene. Na območju lovišča živijo zajci, fazani, divji golobi, grlice, sloke in šoje, na kamnitih območjih pa kotorna in divji kunec. Poleg lovne divjadi, je v rabskih gozdovih zabeleženo tudi 162 vrst ptic, tako selivk kot tudi stalnic, vse pa so z zakonom zaščitene. Plazilce zastopajo želve, kuščarji in kače, male zveri pa kuna belica in navadna lisica. Gozdove naseljuje tudi gozdni jež in več vrst netopirjev. Vse živalske vrste so z zakonom zaščitene, razen lovnih, ki pa so zaščitene z režimom upravljanja z divjadjo in drugimi lovskimi predpisi.