Na Hrvaškem edinstven srednjeveški letni sejem »Rabska fjera« temelji na zgodovinskem nasledstvu ter predstavlja v letu 2002 ponovno obnovljene občinske praznike, ki so bili prvič razglašeni 21.07.1364. leta. Predstavlja tudi največjo vrednost v negovanju in razvijanju avtohtonih in tradicionalnih vrednot.
Občinske praznike »Rabska fjera« je v čast kralju Ljudevitu Velikemu, ki je Rab od Benečanov osvobodil 21.07.1364. leta in v čast Sv. Kristoforu, zaščitniku Mesta Rab, razglasilo »Veliko Vijeće mesta Rab. Odvijali so se v čast spoštovanja moči Sv. Kristofora, kateri je po legendi rešil Rab. Udeleženci »Rabske fjere« so obrtniki in rokodelci z otoka Raba, ki se aktivno ukvarjajo s trgovino in zagotavljajo obstoj trgovine, ki je obstajala že v srednjem veku, kot tudi združenja in kulturno umetniška društva, ki se prostovoljno ukvarjajo s tradicionalno trgovino in s tem negujejo tradicionalne vrednote izdelave domačih izdelkov in načina življenja. Obnovljene svečanosti »Rabske fjere« se odvijajo v skrajšanem terminu in sicer treh dneh: 25.07 praznik sv. Jakova, 26.07 praznik sv. Ane in 27.07 praznik sv. Kristofora. Slavnosti potekajo med 21.00 in 00.30 uro.
Značaj, učinek in smisel, je v predgovoru kataloga »Rabske fjere« do sedaj najbolje opisal hrvaški akademik Slobodan Novak, pri čemer smo iz kataloga izbrali naslednji citat:
»Rabska fjera«
„…je nasprotno, dostojanstvena svečanost, kakršna je bila tudi inavgurirana pred šestimi in pol stoletji in ni samo sijajna parada, temveč je tudi izraz želje, da se, četudi samo z intuicijo prodre v temačnost prejšnjih vekov, kjer so še vedno prepoznavne sence naših prednikov; da se pogledajo lastne korenine; da se potrdi in utrdi lastna identiteta. Da se,prepleteni in osvobojeni/omejeni s sofisticiranimi novodobnimi tehnologijami, spomnimo na lepoto opravljanja del z rokami in veščinami prstov, na žulje namesto rokavic, na usodno povezanost z naravo, z zemljo in morjem; na duhovno in materialno ustvarjanje naših prednikov, njihovo individualno in neodvisno kreativnost, kar v času skupinskega dela, tekočih trakov in strojne konfekcije počasi že pozabljamo.“