Kot edini celoviti ostanek nekdanje benediktinske opatije, ki je bila ukinjena leta 1467, se pod obronki Kamenjaka nahaja cerkev sv. Petra, iz druge polovice XI. stoletja.
O ustanavljanju samostana sta ohranjena dva dokumenta, ki sta nastala v obdobju desetih let. V prvem se omenjajo rabski škof Drago, prior Majus in vsi prebivalci rabske komune, ki v Dragi, opatu Fulkonu s pripadajočim zemljiščem darujejo cerkev sv. Petra in sv. Ciprijana, da bi tam ustanovil samostan. Drugi dokument, čigar verodostojnost izpodbija sodobna historiografija, prikazuje potrdilo kralja Petra Krešimira IV. o navedeni ustanovitvi samostana. Ta listina, čeprav verjetno kasnejši prepis, vsebuje vse nam relevantne podatke za datiranje ostankov samostana in ohranjene cerkve. Ni odveč omeniti, da se o cerkvi sv. Ciprijana ni ohranila nikakršna sled.
Samostan je pomembno benediktinsko središče, ki se omenja v številnih  dokumentih o pridobivanju privilegijev ipd. Tako je bilo vse do njegovega osiromašenja v XIV. st., v komendo pa je prešel leta 1467.
Ostanki samostanske zgradbe so danes vidni samo delno v ohranjenem zidu južnega krila z romanskimi okni. Posamezni deli so vzidani v recentno zgradbo župnišča in kmečke zadruge, nekateri pa so bili na žalost v zadnjem času porušeni. Kot njegov najpomembnejši del, je skoraj v celoti ohranjena cerkev.
Cerkveno pročelje v svoji obliki poseduje vse odlike zrele romantike XII. stoletja, s poudarjenimi bazilikalnimi oblikami. V ravnini z zidnim pročeljem je prav tako v romanskih karakteristikah zgrajen zvonik. V njem se je ohranil najstarejši zvon v Dalmaciji, ki ga je leta 1290 vlil livar Luka, redovnik iz Benetk. Zanimiv je tudi drugi manjši zvon, ki ga je leta 1593 vlil livar velikega zvona iz rabske katedrale, Jakov Caldelarius. Opisani arhitektonski deli pročelja, kažejo na podobno oz. enako oblikovanje na delih cerkvenih zgradb med zrelo romaniko v Rabu in Zadru.