GOZD DUNDO Polotok Kalifront je najbolj poznan po hrastu črnika, ki izstopa v prelepem gozdu Dundo. Dundo je eden od redkih ohranjenih gozdov na Mediteranu in najpomembnejši na otoku Rab. Gozd Dundo je od leta 1949 proglašen za naravno redkost in je pod zaščito Zavoda za zaščito narave v kategoriji naravni rezervat – botanični rezervat (gozdne vegetacije). Črnika (Quercus ilex) je zimzeleni hrast, ki lahko doseže starost tudi do tisoč let. Nekaj impresivnih primerkov je ohranjenih v gozdu Dundo.

POLOTOK KALIFRONT Nahaja se na severozahodnem delu otoka. Značilen je po kraškem reliefu in lepo razbrazdani obali, s številnimi večjimi in manjšimi morskimi zalivčki. Porasel z lepimi črnikovimi gozdovi, je najbolj zelen del otoka Rab in največja gozdna površina. Dolžina med rtoma Kalifront in Frkanj znaša 9 km. Širina med rtom Planka in zalivom Kampor je 3 km. Polotok je na nadmorski višini med 50 in 70 m. Najvišja točka je Plogar, z višino 94 m. Obala je v glavnem nizka in skalnata.

PREMUŽIĆEVA STEZA Premužićeva steza je bila zgrajena okrog leta 1930. Služi kot učna pot, zgradil pa jo je Ante Premužić, dipl. ing. gozdarstva. Ante Premužić je poznan projektant, graditelj gozdnih cest, planinsko-turističnih stez in po urejanju hudournikov.
PREMUŽIĆEVA STEZA NA POLOTOKU KALIFRONT –Začne se levo od povirja Pidok in se nadaljuje z blagim vzponom. Vodi do vhoda v posebni gozdni rezervat Dundo – botanični rezervat (gozdne vegetacije). Nadaljuje se preko asfaltirane ceste za Dundo, ob s suhim zidom ograjenem zasebnem gozdu pride do logarnice Dundo in se zaključuje v zalivu Kristofor. Na karti je označena s številkama 9 in 10.
PREMUŽIĆEVA STEZA NA OBMOČJU SUPETARSKA DRAGA-LOPAR Dolžina steze je 5.170 m. Začne se v zaselku Matkići v Supetarski Dragi, na mostu nad kineto, ki regulira vodo hudournika Vela draga. Nadmorska višina mosta je 12 m. Steza se počasi vzpenja ob levem toku hudournika Vela draga. Takoj na začetku se nahajajo štiri velike hudourniške pregrade. Okoli in v hudourniku, je bil pred šestdesetimi leti zasajen v glavnem alpski bor. Steza se nadaljuje na plato, na nadmorski višini 120-130m. Levo od steze se nahaja plato, kjer so mogoči privatni obiski, desno od steze pa se nahaja redek črnikov gozd Suhanj. Tu se nahaja tudi impozantno drevo črnike. Steza se nato nadaljuje v gozdni predel Fruga. Pred izhodom steze v predel s kamenjem, se levo od steze nahajajo erodirana tla v hudourniku, kar je lep primer vpliva klimatskih razmer in pomen vegetacije za zaščito takih tal. Tu se nahaja "rimska cesta", del trase steze, ki z načinom izgradnje nakazuje na izgradnjo v času rimskega cesarstva. Steza vodi v predel s kamenjem, od koder je prelep razgled na polotok Lopar in otoka Sv. Grgur in Krk, v ozadju pa se vidi planina Velebit. Zaradi vpliva burje, je vegetacije na tem delu malo. Steza se v predelu s kamenjem spušča, zaključuje pa se na mostu kinete hudourniškega območja Jamina, tik ob ograji avtokampa. San Marino v Loparju. Na karti je označena s številkama 1 in 2. Vpliv erozije na flišna tla in vegetacijo se vidi na primerih nenavadno oblikovanih tal na območju Premužićeve steze. Nekatere oblike podobne stolpom in piramidam, dosežejo višino do 5 m (fotografija stolpov in piramid nastalih ob eroziji flišnih tal).
SV. DAMUAN Utrdba svetih Kuzme in Damjana se nahaja na griču nad Barbatom. Zgrajena v VI. Stoletju je imela izvidniško in obrambno funkcijo. Od tu se je nadzirala plovna pot Velebitskega kanala, barbatski in paški kanal ter del kvarnerskega zaliva. Do utrdbe je možno priti po strmi in ozki pastirski stezi. Osrednja zgradba v notranjosti utrdbe je cerkev svetih Kuzme in Damjana.